Analiza tehnične čistosti – namen, uporaba in prihajajoče spremembe v standardizaciji
23.12.2025
Analiza tehnične čistosti (TCA) izvira iz zahtev avtomobilske industrije, kjer proizvajalci od svojih dobaviteljev zahtevajo preverjanje čistosti dobavljenih komponent. Enake zahteve se vse pogosteje pojavljajo tudi v letalski, medicinski, farmacevtski industriji in drugih industrijah.
Foto: ZEISS
Tehnične čistosti ne analiziramo zgolj zato, ker to zahteva kupec. Njena resnična vrednost je v odkrivanju izvora delcev ter v izboljšanju proizvodnih procesov. Najpogosteje uporabljena dokumenta na področju tehnične čistosti sta VDA 19.1 in ISO 16232, ki sta si vsebinsko zelo podobna. VDA 19.1 je strokovno priporočilo (smernica) nemške avtomobilske industrije, medtem ko je ISO 16232 mednarodni standard. V evropskem prostoru se pogosteje uporablja VDA 19.1, predvsem zaradi svoje podrobne metodologije in razširjene uporabe v avtomobilski industriji. Poleg analiz tehnične čistosti komponent in izdelkov se vse pogosteje izvajajo tudi analize čistosti olj ter hidravličnih tekočin, ki podjetjem omogočajo optimizirano vzdrževanje in s tem pomembne prihranke, saj se menjave lahko izvajajo glede na dejansko stanje, ne le po časovnih intervalih.
Dopolnjuje ju smernica VDA 19.2, ki obravnava področje čistosti okolja in proizvodnih prostorov ter tam omogoča učinkovit nadzor pogojev. V nadaljevanju se osredotočamo na analize tehnične čistosti komponent po standardu VDA 19.1, kjer poznamo več metod – nekatere natančnejše, druge bolj primerne za hitre preglede. Podjetje ZEISS nudi široko paleto mikroskopskih sistemov, ki pokrivajo vse zahteve teh analiz. Najpogosteje uporabljena metoda je svetlobna mikroskopija filtrov, dobljenih z ekstrakcijo delcev s površine komponent. Ta pristop omogoča določitev velikosti, količine in optičnih lastnosti delcev (kovinski/nekovinski, vlakna). ZEISS ponuja sisteme za analizo delcev od 50 µm navzgor (klasična TCA analiza), pa tudi napredne sisteme za delce od 5 µm in celo 1 µm naprej – seveda ob ustrezni pripravi in ekstrakciji vzorcev. Druga možnost je uporaba skenirnega elektronskega mikroskopa (SEM) z EDX-detektorjem, ki omogoča določitev kemijske sestave delcev in s tem lažje odkrivanje izvora nečistoč.
Foto: ZEISS
Glavne spremembe v novi izdaji standarda VDA 19.1 so povzete v spodnji tabeli:
| Področje | Stanje v 2. izdaji (2015) | Novosti v 3. izdaji (2025) |
| Splošni obseg in cilji | Osredotočeno na klasične preglede tehnične čistosti z uporabo tekočinske ekstrakcije in optične analize. | Popolnoma prenovljena izdaja zaradi elektrifikacije, avtonomnih sistemov in novih tehnologij; vključuje suhe ekstrakcije, standardne in prilagojene analize ter večjo natančnost pod 50 µm. |
| Osnovni koncept | Enoten proces pregleda z možnostjo proste interpretacije. | Dve standardizirani poti: standardna analiza (določeni parametri, ponovljivost) in prosta analiza (prilagodljivi parametri po dogovoru s stranko). |
| Določitev zahtev in strategija pregleda | Osredotočeno na določitev mejnih vrednosti in integracijo v proces. | Razširjeno z razvojem strategije na osnovi tveganj ter dodatkom o tipičnih napakah v specifikacijah. |
| Izbor in izvedba pregleda | Poudarek na tekočinski ekstrakciji in optični analizi. | Dodani novi načini suhe ekstrakcije (žigosni test, krtačno sesanje); posodobljene tabele izbora in grafični pregled tipov analiz. |
| Ravnanje s komponentami in usposobljenost | Splošna pravila pakiranja in rokovanja. | Določeni dve vrsti pakiranja glede na namen pregleda; opredeljene kvalifikacije osebja; dodan kontrolni seznam za laboratorije. |
| Metode ekstrakcije in analize | Klasične metode (tlak, ultrazvok, mešanje). | Dodano nizkotlačno izpiranje; izboljšani parametri za ultrazvok; vključena standardna in prosta SEM/EDX analiza ter nova merila za vlakna in kovinske delce. |
| Dokumentacija in interpretacija rezultatov | Osnovne zahteve za poročila in postopke. | Posodobljene predloge poročil; uvedena ocena merilne negotovosti in preveritev metode. |
| Splošni poudarek | Laboratorijsko usmerjen pristop z omejeno primerljivostjo med laboratoriji. | Poudarek na ponovljivosti, sledljivosti, negotovosti meritev in uporabnosti v več disciplinah (razvoj, QA, upravljanje dobaviteljev). |
Prihajajoča tretja izdaja standarda VDA 19.1 bo poenotila postopke analiz tehnične čistosti v laboratorijih po svetu. Standard bo omogočil primerljive, ponovljive in sledljive rezultate, kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju procesov onesnaževanja v industriji. Z naprednimi metodami, kot so SEM/EDX analize in suhe ekstrakcije, bodo podjetja lahko še natančneje analizirala in izboljšala svoje proizvodne procese, kar bo dolgoročno prineslo večjo učinkovitost in kakovost izdelkov.
Vir: ZEISS