Dan inovativnosti 2025: Za več inovacij potreben stabilen in povečan vir financiranja

22.09.2025

Znanost in inovacije so ključ do trajnostnega razvoja, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti predvideva financiranje inovacijske dejavnosti. Sedaj je nujno, da na tej podlagi zagotovimo kontinuirano, stabilno in predvidljivo financiranje inovacij. Kljub znanstveni odličnosti, vrhunsko izobraženemu kadru in podjetjem, ki se dokazujejo na globalnih trgih, namreč na inovacijskih lestvicah zaostajamo.

Foto: GZS

Na Svetovnem inovacijskem indeksu 2024 je Slovenija padla na 34. mesto, medtem ko je bila leta 2012 na 26. Tudi na evropskem inovacijskem indeksu ostajamo med zmernimi inovatorji. Izdatki podjetij za inovacije so med nižjimi v EU – dosegamo zgolj 91 % evropskega povprečja. Leta 2023 so bruto domači izdatki države za raziskave in razvoj v podjetjih znašali 42 milijonov evrov, kar je bistveno več kot v letu 2022 (32,3 milijona evrov), a še vedno manj kot rekordnih 56 milijonov v 2019.

»Inovacije so danes, ko vidimo, kaj se dogaja v svetu, še toliko bolj pomembne, saj se ne moremo več zanesti na dosedanje partnerje v svetu. Za razvoj moramo poskrbeti sami,« je uvodoma poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Pohvalila je aprila 2023 podpisan sporazum med GZS, vlado in znanstveno sfero, s katerim sta se država in gospodarstvo zavezali nameniti 2,8 % BDP za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) do leta 2027. »Ključen korak, da naredimo večji skok v inovacijah slovenskega gospodarstva, je sistematično in kontinuirano financiranje, za kar imamo sedaj podlago,« je bila jasna Nahtigal in dodala: »Strinjamo se z ministrom Papičem, da se z raziskavami, razvojem in inovacijami v določeni meri ukvarjajo vsi resorji, zato je ključno, da se ta področja začnejo skupno upravljati. Vlada je v tem primeru pokazala politično zrelost z ustanovitvijo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Ta ni le agencija ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, temveč postaja mehanizem za upravljanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije več resorjev. Prav tako je novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti jasno predvidela 0,25 % BDP za inovacijsko dejavnost, kar kaže na zavest o pomenu stabilnega financiranja.« A je opozorila na nekontinuiranost razpisov za inovacijsko dejavnost: »Podjetja potrebujejo rešitve tukaj in zdaj. Da se bodo rezultati povečanega vlaganja v RRI poznali, je potrebnih vsaj 5 let kontinuirana stabilnega financiranja.«

Nahtigal je spregovorila tudi o letošnjih prejemnikih priznanj za najboljše inovacije. Kot je poudarila, 138 poslovnih subjektov, ki so sodelovali na letošnjem razpisu z 245 inovacijskimi predlogi, ustvari 18 milijard EUR prodaje, od tega 14,7 milijarde EUR na tujem trgu (četrtino celotnega izvoza) ter 4,5 milijarde EUR dodane vrednosti (7,5 % slovenskega BDP), kar potrjuje njihov velik pomen za slovensko gospodarstvo.

»Ena od zavez v dogovoru med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje v Sloveniji je bilo povečanje javnih in zasebnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost. Tukaj se rado zaplete, zato sem zelo zadovoljen, da je vlada v celoti izpolnila zavezo. Novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa postopen dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije na 1,25 % BDP, pri čemer so že zdaj sredstva za ta področja rekordna, nov Zakon o visokem šolstvu pa zagotavlja, da se bodo sredstva za visokošolsko dejavnost, ki zajema tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost in investicije, postopno zviševala do 1,5 % BDP,« je dejal dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ob tem je dodal: »Znanost, raziskave, inovacije in gospodarstvo so naravni zavezniki. Uspešno sodelovanje pomeni, da se tako gospodarstvo kot akademske institucije prepoznavajo kot partnerji, ki skupaj iščejo rešitve za aktualne gospodarske izzive. V Sloveniji že imamo dobre odnose med akademsko sfero in gospodarstvom, za vse pa bo koristno, če postanejo odlični.«

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je opozoril, da je »Slovenija premajhna, da bi podjetja lahko uspevala le na domačem trgu. Za preboj na globalni ravni pa morajo ponujati rešitve, ki jih drugi nimajo — pri tem pa so ključni razvoj in inovacije.« Izpostavil je, da je naš cilj preboj v skupino močnih inovatork, kar želimo doseči z razvojem trga tveganega kapitala, dodatnimi sredstvi za inovacije ter večjim prenosom znanstvenih dosežkov v gospodarstvo. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo zato še letos in v začetku prihodnjega leta objavilo razpise za spodbujanje raziskovalno-razvojnih in inovativnih projektov ter pilotno-demonstracijskih projektov. Prvič bo objavljen tudi razpis STEP Slovenija v vrednosti 60 milijonov evrov, namenjen razvoju kritičnih tehnologij za tehnološko suverenost Evrope, in sicer na področju čistih tehnologij, biotehnologij ter digitalnih in globoko-tehnoloških inovacij. Razpise bo izvajala agencija ARIS. Ob tem ministrstvo krepi tudi inovacijski ekosistem: pripravlja novo podjetniško obliko vitke družbe, spodbuja razvoj trga tveganega kapitala ter podpira slovenske startupe tudi prek Slovenskega tehnološkega sklada, ki je že pritegnil visoko zanimanje zasebnih vlagateljev. Ministrstvo je aktivno tudi pri vključevanju podjetij v projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI), ki odpirajo vrata v nove evropske verige vrednosti na področju prebojnih tehnologij. »Inovativnost bo ostala osrednji cilj vseh prihodnjih strateških programov ministrstva, saj vem, da so slovenska podjetja sposobna soustvarjati tehnološko prihodnost Evrope,« je zaključil minister Han.

Andraž Rumpret, direktor Iskra PIO, je povedal, da Iskra PIO zagovarja pot inovativnih razvojnih rešitev, digitalizacije procesov in kakovostne rasti podjetja, ki temelji na proizvodnji visokotehnoloških izdelkov. »Inovativnost je naša strateška smer ustvarjanja vrednosti. Preizkuša pogum naših idej in gradi energijo za nove rešitve. Inovativnost je zato investicija v konkurenčnost, zaposlene in prihodnost,« je dejal in dodal, da »prejeto priznanje za inovacijo ni naš cilj, na nek način pa je naš kompas. Naše inovativne rešitve uporabljajo svetovna farmacevtska in biotehnološka podjetja, smo torej del skupnosti izboljševanja kakovosti življenja. Naš navdih in tudi nagrada pa so mladi strokovnjaki, ki se vključujejo v razvoj in delo podjetja, saj se skupaj z njimi razvijamo in učimo tudi sami.«

»Danes podjetja ne morejo preživeti brez inovativnosti. Sodelovanje pri razpisih GZS za najboljše inovacije razumemo kot strateško priložnost, da naše ideje pridobijo strokovno oceno, nacionalno prepoznavnost ter dostop do mreže podjetij in partnerjev, ki oblikujejo prihodnost gospodarstva,« je menil Matjaž Pavlinjek, direktor Roto. Dodal je, da so »priznanja GZS najvišja nacionalna priznanja inovativnim dosežkom slovenskega gospodarstva in nosijo priznano blagovno znamko Inovativna Slovenija. Prejeto priznanje potrjuje, da se vlaganje v razvoj in inovativnost izplača ter krepi ugled podjetja doma in v tujini. Pomeni, da imajo naše ideje dodano vrednost, inovativni, tržni, družbeni in trajnostni pomen. Ponosni smo, da je čoln Hydra 530 izdelan v Roto Nautica prejemnik zlatega priznanja GZS za inovacijo na regionalni ravni, ki s svojo napredno zasnovo prinaša trajnostne rešitve ter utrjuje našo blagovno znamko kot sinonim za kakovost, ustvarjalnost in vizionarstvo.«

Vir: GZS